|
|
Post by krjavelj on Apr 17, 2009 12:43:32 GMT 1
Ko razmišljam o strukturi naše družbe pogrešam en element, to je »avantgarda«. Vèasih so bili v njej mladi, dijaki, študentje, kulturniki in ne vem še kakšni »intelektualci«.
Odpiram debato, ali pri nas avantgarda sploh obstaja, kateri so njeni sestavni deli in kako deluje.
|
|
eva1
vajenc
Posts: 109
|
Post by eva1 on Apr 17, 2009 14:53:25 GMT 1
Odpiram debato, ali pri nas avantgarda sploh obstaja, kateri so njeni sestavni deli in kako deluje. Ne poznam nič podobnega avantgardi danes v Sloveniji. Sploh si ne predstavljam, kdo in kako bi to izvajal? In proti čemu bi šel v prvo bojno črto? Mogoče kaj podobnega pijanim in zadetim faliranim študentom in klošarjem, ki se valjajo po Metelkovi? No, potem imamo svojo avantgardo ... |
|
|
|
Post by krjavelj on Apr 17, 2009 16:16:28 GMT 1
Ne poznam nič podobnega avantgardi danes v Sloveniji. Sploh si ne predstavljam, kdo in kako bi to izvajal? In proti čemu bi šel v prvo bojno črto? Mogoče kaj podobnega pijanim in zadetim faliranim študentom in klošarjem, ki se valjajo po Metelkovi? No, potem imamo svojo avantgardo ... Pa misliš, da avangarde ne rabimo  |
|
|
|
Post by romero on Apr 17, 2009 18:52:53 GMT 1
Roparski kapitalizem in vsesplošna gonja za denarjem je avantgardo popolnoma iztrebila. Avantgarda potrebuje čas za svoje delovanje, tega pa je vse manj. Kapital in država sta sovražni do avantgarde, saj se v njej pojavljajo tudi prekucuške ideje.
Tako so pri nas še najbolj avantgardni kralji ulice, ki jih imenujemo tudi klošarji.
|
|
eva1
vajenc
Posts: 109
|
Post by eva1 on Apr 17, 2009 19:49:24 GMT 1
Pa misliš, da avangarde ne rabimo Moje mnenje je, da ne. No, v političnem smislu bi rekla, da je sicer možna in glede na sedanje gospodarske in družbene razmere ima dobre možnosti, da se formira, čeprav osebno mislim, da do tega ne bo prišlo, če pa že, bo pa popolnoma neuspešna. Današnja družba je zelo usmerjena k poudarjanju posameznika in njegove individualnosti, pa naj gre za služenje (osebnega) premoženja ali izbiro načina življenja in pozivanje množice k nekemu "združimo se pod kladivom in srpom" ali kaj podobnega, je preživet pojem. Kar se pa tiče umetnosti - to področje mi je sicer bližje kot politika, pa je tako, da tam, kjer ni enotne, prevladujoče, omejevalne vodilne struje, tudi odklona od nje ne more biti, ker se nima od česa od cepiti. In v sodobni umetnosti ni enotnega sloga že približno 100 let. Pred sto leti je umetnost zradirala množico in namesto nje postavila razpršene posameznike, kar se je v "realnosti", torej v tem družbeno - političnem polju v Sloveniji npr. zgodilo leta 1991 - saj smo se takrat osamosvojili, kajne - žal ne vem, če sem zgrešila ... Ergo, avantgarda je po mojem mnenju preživet pojem. |
|
|
|
Post by krjavelj on Apr 17, 2009 20:13:42 GMT 1
Pa misliš, da avangarde ne rabimo Moje mnenje je, da ne. No, v političnem smislu bi rekla, da je sicer možna in glede na sedanje gospodarske in družbene razmere ima dobre možnosti, da se formira, čeprav osebno mislim, da do tega ne bo prišlo, če pa že, bo pa popolnoma neuspešna. Današnja družba je zelo usmerjena k poudarjanju posameznika in njegove individualnosti, pa naj gre za služenje (osebnega) premoženja ali izbiro načina življenja in pozivanje množice k nekemu "združimo se pod kladivom in srpom" ali kaj podobnega, je preživet pojem. Kar se pa tiče umetnosti - to področje mi je sicer bližje kot politika, pa je tako, da tam, kjer ni enotne, prevladujoče, omejevalne vodilne struje, tudi odklona od nje ne more biti, ker se nima od česa od cepiti. In v sodobni umetnosti ni enotnega sloga že približno 100 let. Pred sto leti je umetnost zradirala množico in namesto nje postavila razpršene posameznike, kar se je v "realnosti", torej v tem družbeno - političnem polju v Sloveniji npr. zgodilo leta 1991 - saj smo se takrat osamosvojili, kajne - žal ne vem, če sem zgrešila ... Ergo, avantgarda je po mojem mnenju preživet pojem. No, jaz pa mislim, da je avantgarda vitalni organ družbe, neke vrste dežurna opozicija, ali še bolje slaba vest. |
|
|
|
Post by cr on Apr 18, 2009 6:33:51 GMT 1
Pa misliš, da avangarde ne rabimo Moje mnenje je, da ne. No, v političnem smislu bi rekla, da je sicer možna in glede na sedanje gospodarske in družbene razmere ima dobre možnosti, da se formira, čeprav osebno mislim, da do tega ne bo prišlo, če pa že, bo pa popolnoma neuspešna. Današnja družba je zelo usmerjena k poudarjanju posameznika in njegove individualnosti, pa naj gre za služenje (osebnega) premoženja ali izbiro načina življenja in pozivanje množice k nekemu "združimo se pod kladivom in srpom" ali kaj podobnega, je preživet pojem. Kar se pa tiče umetnosti - to področje mi je sicer bližje kot politika, pa je tako, da tam, kjer ni enotne, prevladujoče, omejevalne vodilne struje, tudi odklona od nje ne more biti, ker se nima od česa od cepiti. In v sodobni umetnosti ni enotnega sloga že približno 100 let. Pred sto leti je umetnost zradirala množico in namesto nje postavila razpršene posameznike, kar se je v "realnosti", torej v tem družbeno - političnem polju v Sloveniji npr. zgodilo leta 1991 - saj smo se takrat osamosvojili, kajne - žal ne vem, če sem zgrešila ... Ergo, avantgarda je po mojem mnenju preživet pojem. PRedvsem je zanimiva pasivnost in apatiènost študentov. V Grèiji so stresli celo državo pri nas pa.... |
|
|
|
Post by krjavelj on Apr 18, 2009 7:15:05 GMT 1
PRedvsem je zanimiva pasivnost in apatiènost študentov. V Grèiji so stresli celo državo pri nas pa.... Kaj pa èe je pri nas prelepo biti študent. Ne vem zakaj se mi veèkrat pojavi vizualna primerjava, ko pri nas starši kleèijo pred študentom in prosijo: »lepo te prosiva vestno študiraj, pa se bomo tudi zapufali èe bo treba!«. V bogati ZDA pa mladostnik kleèi pred starši in moleduje naj za bojo voljo spravijo skupaj toliko, da bo lahko šel študirat. Obèutek imam, da se pri nas mladina ne zaveda, da je treba denar zaslužiti in išèe samo možnosti kako èim dalje živeti na tuj raèun. Pole mladine pa odrasle kvari še država z nepraviènim dodeljevanjem socialnih transferov. Zelo se strinjam z Set, ki sovpada z filozofijo moje stare mame »kdor ne dela, naj ne je« |
|
eva1
vajenc
Posts: 109
|
Post by eva1 on Apr 18, 2009 11:53:16 GMT 1
Kaj pa èe je pri nas prelepo biti študent. Ne vem zakaj se mi veèkrat pojavi vizualna primerjava, ko pri nas starši kleèijo pred študentom in prosijo: »lepo te prosiva vestno študiraj, pa se bomo tudi zapufali èe bo treba!«. V bogati ZDA pa mladostnik kleèi pred starši in moleduje naj za bojo voljo spravijo skupaj toliko, da bo lahko šel študirat. Obèutek imam, da se pri nas mladina ne zaveda, da je treba denar zaslužiti in išèe samo možnosti kako èim dalje živeti na tuj raèun. Pole mladine pa odrasle kvari še država z nepraviènim dodeljevanjem socialnih transferov. Zelo se strinjam z Set, ki sovpada z filozofijo moje stare mame »kdor ne dela, naj ne je« Osebno sem študij oziroma na splošno izobrazbo, znanje, zmeraj dojemala kot privilegij. Res pa je, da sem se spravla v smer, ki me zanima. Si predstavljam, da je muka študirati nekaj, za kar ti dol visi, z mislijo na to, kako boš enkrat zaradi tega, ker imaš diplomo s tega in tega področja, služil bajne pare. Ja, to je bolečina današnjega človeka, kako je že rekel moj ljubljeni Janez Rugelj - Danes se človek istoveti s tem, kar ima in ne s tem, kar je. Biti je nadomestilo imeti. Nič čudnega, da potem po radiu vsaki dan trobijo - Danes je ponedeljek, še pet dni do vikenda! Danes je sreda - še trije delovni deli! Danes je petek - še par ur ... Ja, še par ur in bomo kaj? Se osvobodili suženjske službe, ki nam nažira živce in vse skupaj in trpimo v njej kot Kristus na križu. Kako življenje je to? Folk je apatičen, sicer nezadovoljen sam s sabo in s svetom, toda nima ne volje ne poguma, da bi karkoli spremenil na boljše. In študenti niso izjema, lažje se je pač vleči skozi brezsmiselni lajf z občasnimi žuri, kjer sicer doživljajo neke histerično - "avantgardne" izbruhe, toda zjutraj je že z mačkom študirati preveliki napor, kaj šele kaj drugega. Seveda zdaj govorim o večini, torej čisto na splošno, o ljudeh, ki jih gledam vsaki dan ... |
|
|
|
Post by krjavelj on Apr 18, 2009 13:35:46 GMT 1
Osebno sem študij oziroma na splošno izobrazbo, znanje, zmeraj dojemala kot privilegij. Kaj pa èe si se motila. Kristus naj bi rekel: "Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo"  |
|
|
|
Post by jakačan on Apr 18, 2009 14:59:18 GMT 1
In kaj potem? Naj bi bil Jezus kakšna posebna referenca za karkoli?
|
|
|
|
Post by krjavelj on Apr 18, 2009 15:37:53 GMT 1
In kaj potem? Naj bi bil Jezus kakšna posebna referenca za karkoli? Jezus je referenca za ogromno zemljanov. |
|
|
|
Post by radovedna on Apr 18, 2009 16:18:02 GMT 1
Za vse pač ne.
|
|
|
|
Post by krjavelj on Apr 18, 2009 16:35:05 GMT 1
Se strinjam, vendar dilema o kateri razmišljam je, kdo ima lažje življenje, visoko izobraženi razumnik ali neuki »ubožec v duhu« |
|
|
|
Post by radovedna on Apr 18, 2009 17:20:01 GMT 1
Lažje ne pomeni nujno lepše ali boljše.  |
|
|
|
Post by cr on Apr 18, 2009 17:28:56 GMT 1
Se strinjam, vendar dilema o kateri razmišljam je, kdo ima lažje življenje, visoko izobraženi razumnik ali neuki »ubožec v duhu« Paè odvisno kaj postaviš za merilo kvalitete. |
|
|
|
Post by krjavelj on Apr 18, 2009 17:38:22 GMT 1
Se strinjam, vendar dilema o kateri razmišljam je, kdo ima lažje življenje, visoko izobraženi razumnik ali neuki »ubožec v duhu« Paè odvisno kaj postaviš za merilo kvalitete. Hja, da imaš izpolnjene pogoje za reprodukcijo in da te ne èrvièi svetobolje  |
|
|
|
Post by jakačan on Apr 18, 2009 19:36:36 GMT 1
Strinjam se, da nekaj takega kot avantgarda danes v Sloveniji manjka/ne obstaja. Avantgarda bi bila obstajala, če bi obstajala intelektualna/kulturna elita, skupina ljudi, ki ima vizijo in jo na različne načine skuša uresničevati - neoziraje se na institucionalizirano mediokracijo, ki očitno vlada naši Deželi. Tisto, kar je danes elita, so v bistvu lumpi, ki so izkoristili "trenutek" in nakradli družbeno premoženje tja od devetdesetih do današnjih dni in zase mislijo, da jih količina nakradenega (ali vsaj dvomljivo pridobljenega) premoženja postavlja na čelo družbe. Nič drugega niso kot nerazlgedani, kakšnim kičastim ruskim tajkunom podobni egotripi, ki intelektualni deficit nadomeščajo z avtomobilsko pločevino in kilogrami zlata na vratovih in zapestjih svojih soprog in ljubic. Druge vrste samooklicana elita so dediči intelektualno zaostalega klerikalizma, ki na temeljih nekdanje slave na prsa ovešajo Odrešenika in se lepijo na (prav tako nakradeno ali v najboljšem primeru dvomljivo pridobljeno) premoženje Cerkve.
Žal je (tudi) polpretekli politični sistem (1945-1989) radiral vse poskuse avantgardizma na naših tleh in tako tudi sam ostal v povprečnosti in samozadovoljstvu. Arhitekturne klobase, ki jih srečujemo iz tistega časa, so najboljši dokaz njihove (pod)povprečnosti, zadušili so vsakršno ustvarjalnost in ubili ustvarjalnega duha. Zato smo danes točno tam, kjer moremo/moramo biti. Brez idej, utopljeni v samozadovoljstvu, srečni, ker ne štrlimo iz povprečja, sodobna arhitektura, slikarstvo, umetnost in kultura na splošno so zgolj re-produkcija, ustvarjalnost, ki hvali edino/a sama sebe. Grafiti so domet ustvarjalnosti mladih, razni WTC-ji in BTC-ji vrhunec gradbene odličnosti, pokakani kosi kamnenja na križišču Slovenske in Tivolske predstavljajo vrh kiparske umetnosti, kongresna "palača" na Brdu pa izkaz poguma, skozi katerega je videti prosojnost/prozornost idej slovenskega človeka.
Vsak presežek, vsaka presežna ideja je zatrta v kali, povprečneži hitijo sestavljati protestne spise in pisati referendume vsakič, ko nekdo upa pozidati bajto višjo od dveh nadstropij. Izkaz in izgled naše domovine je odličnost v povprečnosti, so desetletja samevajoče gradbene jame, perverzni vrhunec umetnosti pa so marketinški oglasi (sami ravno tako povprečno kozlanje), ki se šopirijo na, nad in ob gradbenih kulisah. Potemkinove vasi naših mest. (ker avantgarda je vedno urbana, nikoli ruralna!)
Pri nas ne sme človek niti pomisliti, da bi morala današnja generacija pustiti pečat časa, kakor so ga pustile pretekle. Takega čakajo za vsakim ovinkom pljuvači, ki se oklicujejo za varuhe tradicije in drugih starih bajt in prizidkov in vrtičkov. Pljuvači, ki so zadovoljni s perifernimi arhitekturnimi, gradbenimi, umetniškimi in drugimi dosežki naših mest, ki so velike vasi in intelektualna predmestja bivših gospodarjev; Italijanov, Avstrijcev idr.
Sprehajam se po Koroški ulici na Dunaju s Čehom in Hrvatom in Slovakom in skupaj občudujemo pompozne stvaritve mesta-muzeja, mestno hišo, ki je večja kot slovenski nacionalni parlament, opero, ob kateri izgleda naša opera kot hiška iz Minimundusa ... In ugotavljamo, da so naši ljudje stoletja prispevali denar, da so Gospodarji gradili svoje palače, nam pa so puščali, da gradimo cerkvice, muzejčke in asfaltiramo pešpoti med nacionalnimi simboli tipa parkirišče na Trgu Revolucije ali malo boljši stanovanjski blok Vlade RS.
Dokler se bo Slovenec sramoval preteklosti in ne bo ambiciozen prihodnosti, bo ostal v svojem govedarskem Minimundusu, vedno razpoložen za dobro pljuvanje po vsem, kar bo štrlelo iz povprečja, podpisoval bo peticije proti vsemu in vsakomur, ki bo hotel narediti brv, poglobiti železnico, uporabiti kamen namesto stekla... In bognedaj, da si kakšen prepotentnež, ki si je drznil ogledati kakšno mesto v tujini, zaželi, da bi na slovenskih tleh stalo kaj podobnega sagradifamilii, latoureiffeul, nebotičniku z več kot osmimi nadstropji, ... Mi smo vendar Slovenci, idealnotipski primerek odličnosti v povprečju. Mi ne potrebujemo Hundertwasserjev ali Gugenheimov, Prad ali Metropolitanskih muzejev umetnosti. Mi smo zadovoljni z brvmi, majhnimi vodnjakci in majhnimi peskovniki. Ker živimo zato, da čakamo na novega gospodarja, ki nam bo pocuzal še kakšen dinar, da v svoji prestolnici postavi palačo naše podložnosti in nam za raztrgan prostituirankin modrc zatakne miloščino, da zgradimo na onem gričku še eno kapelco, da bomo imeli (še) kam po kolenih plaziti in moledovati bugeca, naj nas odreši tegob.
In zato ne pošiljajte spraševat, komu zvon zvoni, zvoni tistemu, ki ga turist iz tujine vpraša, kje mu je najti slovenski parlament iz evrskega kovanca za deset centov. Nato pa pade v gradbeno jamo v centru Ljubljane in se ubije od slovenske povprečnosti, neambicioznosti in dolgočasja. Bimbam, bimbom pa cinglja zvon v vatikanski cerkvici na vatikanskem blejskem otokču v vatikanski deželici slovenski.
Od Prekmurja pa do Triglava, ova nam je zemlja seljačka ...
|
|
|
|
Post by cr on Apr 18, 2009 19:39:44 GMT 1
PRedvsem je zanimiva pasivnost in apatiènost študentov. V Grèiji so stresli celo državo pri nas pa.... Kaj pa èe je pri nas prelepo biti študent. Ne vem zakaj se mi veèkrat pojavi vizualna primerjava, ko pri nas starši kleèijo pred študentom in prosijo: »lepo te prosiva vestno študiraj, pa se bomo tudi zapufali èe bo treba!«. V bogati ZDA pa mladostnik kleèi pred starši in moleduje naj za bojo voljo spravijo skupaj toliko, da bo lahko šel študirat. Obèutek imam, da se pri nas mladina ne zaveda, da je treba denar zaslužiti in išèe samo možnosti kako èim dalje živeti na tuj raèun. Pole mladine pa odrasle kvari še država z nepraviènim dodeljevanjem socialnih transferov. Zelo se strinjam z Set, ki sovpada z filozofijo moje stare mame »kdor ne dela, naj ne je« Žal je obstojeèi sistem nastavljen tako da se je tudi po reformi èas študija podaljšal. Veè študentov manj nezaposlenih - stalna mantra vseh vlad. Sicer so pa pouène nekatere kontaktne izjave npr. izjava tedna na Valu 202. Folk samo jamra, vidi neke tatove, vsi so krivi... Nihèe pa niè ne naredi sam s sabo, ker se preveè ukvarjajo z drugimi. Potrebna je prevzgoja na nacionalnem nivoju. |
|
|
|
Post by krjavelj on Apr 18, 2009 20:13:16 GMT 1
Potrebna je prevzgoja na nacionalnem nivoju. Pa saj to se dogaja z veroukom v šolstvu  |
|
