vir:
www.sds.siNovice
PISMO PREDSEDNIKA SDS BORUTU PAHORJU
Nedelja, 31.05.2009
SDS kljub arogantni zavrnitvi njenih protikriznih ukrepov v DZ ponovno ponuja roko vladi pri premagovanju gospodarske krize.
Spoštovani g. Borut Pahor
Predsednik vlade in SD
Levstikova 15
1000 Ljubljana
Partnerstvo za razvoj 2+10
Spoštovani,
Ob zaèetku vašega mandata 7. novembra 2008 ste v svojem nastopnem govoru dejali:
"Slovenija potrebuje razvojni sporazum, potrebuje neko razvojno soglasje o naših dolgoroènih ambicijah in seveda o potrebnih strategijah, da jih postopoma dosežemo. Vsako drugaèno ravnanje bi v obstojeèih razmerah vodilo v odsotnost jasnih prioritet in bi nas pripeljalo v popolnoma brezplodne razprave in prepire o stvareh, ki niso bistvene za našo prihodnost. Pri tem se mi zdi ena stvar bistvena. Za gospodarsko negotovost pred katero smo, ni odgovorna prejšnja Vlada. Pred njo smo se znašli skupaj s svetom, ki mu pripadamo. Torej odpade neka nevarnost, da bi v oblikovanju tega razvojnega soglasja izgubljali èas in energijo za medsebojna obtoževanja kdo je za kaj kriv in kdo ne. To se mi zdi zelo važno. Popolnoma jasno je, da je treba zdaj osredotoèiti vse naše misli na strateške ukrepe Slovenije za reševanje problemov, ki so posledica finanènih in gospodarskih razmer v razvitem svetu, ki mu tudi mi pripadamo. Naj povem zelo iskreno, spoštovane kolegice in kolegi, jaz osebno imam veliko veè vprašanj, kot odgovorov. Poudarjam pa dvoje. Prviè. Da se na nastalo situacijo ni mogoèe odzivati z neko pasivno socialno politiko, ampak samo z aktivno razvojno politiko. Drugiè. Da odgovorov na vprašanja, ki zadevajo torej nas in ves razviti svet ne moremo èakati od drugih, temveè jih moramo poiskati tudi sami. Naloga Vlade je, tako kot jaz vidim, da ustvari potrebno družbeno in politièno ozraèje, da vso to ustvarjalno energijo nekako poveže v ustvarjalno celoto."
Na seji DZ 21. novembra, ko je mandat dobila celotna vaša vlada, pa ste temu dodali:
"Jaz bom danes za potrebe tega nastopa, preprosto rekel, da potrebujemo tudi v novem mandatu in takoj na zaèetku, partnerstvo za razvoj. Sedaj, kako bo to izgledalo, kako se bomo zmenili za njeno funkcioniranje, kakšno ime bomo dali, to je vse stvar pogovorov, tako s predsedniki in predsednico koalicijskih strank kot tudi seveda s predsedniki opozicijskih strank. Ampak temu se bomo posvetili takoj, seveda ob pripravljenosti opozicije na to."
Opozicija je takoj izrazila pripravljenost na sodelovanje, vendar ta Vaša ideja kljub temu veè kot mesec dni po prisegi nove vlade ni doživela realizacije. Ob priložnostnem sreèanju sem vas nanjo spomnil. Dejali ste, da za konkretno oblikovanje pobude po vzoru Partnerstva za razvoj iz leta 2006 ni bilo še èasa in da naj kar SDS pripravi predlog sporazuma.
To je bilo storjeno in nato ste sklicali sestanek vodij parlamentarnih strank, kjer sem skupaj z drugimi kolegi iz opozicije doživel neprijetno preseneèenje, saj so vse stranke vladne koalicije enotno nastopile proti predlogu, da se podpiše pisni sporazum in protokol o sodelovanju. Dosežen je bil zgolj ustni dogovor, da si vladna koalicija in opozicija mnenja in predloge protikriznih in razvojnih zakonov izmenjata pred parlamentarno obravnavo. Na tej podlagi smo prejeli osnutek vladnih varèevalnih ukrepov, na katerega je naš Strokovni svet pripravil skoraj sto pripomb in dodatnih predlogov. Od dne, ko smo vam naše predloge posredovali, so pretekli že štirje meseci, pa nanj nismo dobili še nobenega odgovora. Prav tako ne mi ne javnost ne vemo, kakšna je bila pravzaprav usoda ali uèinki tega pompozno najavljenega vladnega varèevalnega paketa?
Kakorkoli, vlada je brez formalne obrazložitve prekršila tudi ustni dogovor o sodelovanju parlamentarnih strank, saj po omenjenem predlogu varèevalnega paketa nismo prejeli nobenega gradiva veè. Izgovarjanje na zaplete, do katerih je prišlo po nerazumnem glasovanju vladne koalicije proti zakljuènem raèunu za leto 2007 nima nobene osnove, saj dogovor parlamentarnih strank ni vseboval nikakršnih zavez glede glasovanja o tretjih zadevah v Državnem zboru.
Spoštovani g. predsednik,
od samovoljne prekinitve sodelovanja z vladne strani je minilo nekaj mesecev. V tem èasu se je izkazalo, da se èrne napovedi uresnièujejo hitreje od mnogih prièakovanj v zaèetku leta. Relativni položaj Slovenije v EU se je medtem moèno poslabšal. V nasprotju z napovedmi Evropske komisije iz zaèetka letošnjega leta, ki so kazale, da bo Slovenija zaradi nizke zadolženosti in drugih dobrih podlag ena redkih držav EU, ki se bo izognila recesiji, se danes sooèamo z napovedjo padca okrog 4% za leto 2009. Bolj kot odstotki sami skrbi dejstvo, da omenjene napovedi prviè v zgodovini Slovenije nakazujejo nevarnost zaostajanja za povpreènim tempom razvoja EU. Ob primopredaji poslov na zaèetku mandata sem vam dejal, da od nove vlade zaradi svetovne gospodarske krize ne bomo zahtevali 5 % gospodarsko rast, kot smo jo v povpreèju dosegali v prejšnjem mandatu, temveè zgolj uresnièevanje Strategije razvoja Slovenije, ki doloèa, da mora Slovenija rasti za 3 odstotne toèke hitreje od povpreène rasti EU. To pa zato, ker je samo tako mogoèe v zastavljenem roku ujeti povpreèno razvitost unije. V èasu konjukture v EU moramo biti torej za 3 % boljši, v èasu recesije pa za najmanj 3 % manj slabi.
Odgovorili ste mi, da je to korektno prièakovanje in da ga bo nova vlada upravièila.
Ugotavljam, da smo po komaj dobrega pol leta novega mandata na toèki, ko je temeljni razvojni cilj Slovenije ogrožen. Še posebej se ta obèutek krepi po zadnji izredni seji DZ (22. 5. 2009), na kateri je vaša koalicija na priporoèilo vaše vlade vehementno zavrnila vseh 68 protikriznih ukrepov, ki jih je predlagala SDS. Èeprav ste na tej seji dejali:
"Globina krize in stiska ljudi nas opozarjajo, da pred vlado stoji še ogromno dela in veliko dilem in mi jih želimo pretehtati skupaj z opozicijo. Èe, naj spomnim, da ustnega dogovora o tem, da bi sodelovali v premagovanju težav, ki so povezane z gospodarsko in socialno krizo je prišlo, potem pa je prišlo tudi do nekaterih dogodkov v Državnem zboru, ki so to zaupanje nekako ohladili. Jaz želim, da bi v prihodnosti prišlo do obnovitve tega zaupanja in da bi skupaj premagali krizo, pri kateri smo."
... je glasovalni stroj vladne koalicije arogantno povozil celoten paket naših predlogov, v katerega je veèje število stokovnjakov našega Strokovnega sveta vložilo nekaj tednov svojega dela. Iz nastopov na seji DZ je bilo razvidno, da številni poslanci vladne koalicije predlogov sploh niso prebrali, saj so tudi pri zakonih in predlogih, ki so bili fiskalno nevtralni ali celo pozitivni za javne prihodke (trošarine), kot papagaji ponavljali stališèe vlade, da so predlogi prevelika obremenitev za proraèun.
Pretekli petek se je v slovenskem parlamentu zgodilo precej veè, kot so naslednji dan zabeležili skopi zapisi v nekaterih èasopisih. Arogantno zavrnjenih vseh 68 protikriznih predlogov sredi vse resnejše krize namreè ni bilo navadno glasovanje vladne veèine. To je bilo simbolno dejanje oblasti, ki se po mojem mnenju ne zaveda resnosti položaja, v katerem je Slovenija.
Ostre kritike, ki jih na vlado naslavljajo zbornice ter splošno nezaupanje, ki ga v vlado glede reševanja krize izprièujejo državljani kažejo, da je kriza tudi kriza zaupanja - zaupanja v pravilnost smeri, odloènost in sposobnost vodenja. Ker zaupanja ni, se ne investira, ne kupuje, ni naroèil, in tako naprej v spiralo, ki je vedno globlja. Besed "da bo vlada poèasi a gotovo izvlekla Slovenijo iz krize" nihèe ne jemlje resno. V opoziciji bi se lahko zgolj privošèljivo nasmihali, ampak je situacija preveè resna. Ta kriza škoduje vsem v državi, ne samo vladajoèi koaliciji. Zato SDS ponuja naèin, da se ta zaèarani krog prekine in da naredimo prvi odloèen korak v smeri, da iz krize naredimo priložnost. Sama po sebi, gospod predsednik vlade, kriza to ni. Je prekleto resna stvar. Enkrat se bo sicer konèala. Kot se ni zaèela po naši krivdi, se ne bo konèala po vaši zaslugi. Lahko pa bomo ocenili, ali se je Slovenija znašla boljše ali slabše od drugih držav in ali je vsak naredil vse, kar je bilo v njegovi moèi, da bi v reševanje pritegnil vse, ki bi lahko pomagali. Ali ste vi naredili vse? Mi veè ne moremo.
Slovenija danes še bolj potrebuje pristop, kot ste ga nakazali novembra 2008, v prejšnjem mandatu pa smo ga v korist vseh uporabili celo v bistveno manj zahtevnih èasih.
Zato, spoštovani g. predsednik vlade Borut Pahor, v imenu SDS še enkrat javno sprašujem:
Ali predsednik vlade in najveèje vladne stranke še vedno misli, da je dobra izkušnja partnerstva iz prejšnjega mandata kljub današnji oèitni stagnaciji razvoja in zamudah pri spopadu s krizo odveè?
Èe bo premislek privedel do pozitivnega odgovora, predlagam, da se resno posvetimo uskladitvi zavezujoèega pisnega sporazuma o Partnerstvu za razvoj 2+10. Predlog Sporazuma ter predlog Pravil o vplivu in odgovornosti smo vam posredovali že pred meseci. Prosim, da mi vaše cenjeno naèelno stališèe do predlogov in morebitne konkretne pripombe na posredovana dokumenta posredujete èimprej.
Oba veva, da je dogovor o partnerstvu v èasu krize potreben bolj kot kadarkoli doslej in da je odvisen predvsem od odloèitve ene osebe, t. j. predsednika vlade. Pravzaprav je za pozitiven odgovor potrebna samo uskladitev dejanj z izgovarjanimi besedami. V Vaših rokah je odgovornost, o kateri ste toliko govorili pred lanskimi volitvami.
S spoštovanjem,
Predsednik SDS
Janez Janša
Ljubljana, 31.05.2009
