Britanci in Francozi bodo vojaško sodelovali

[jin]

Sarkozy in Cameron bosta podpisala deklaracijo, po kateri bosta obe državi v prihodnje imeli skupne sile za hitro posredovanje, si delili edino letalonosilko, ki jo bosta v prihodnje imeli in skupaj razvijali jedrsko orožje.

www.independent.co.uk/news/uk/politics/anglofrench-deal-rewrites-military-history-2122617.html

Velika Britanija je sredi hudega varčevanja, po katerem bodo upokojili svojo edino letalonosilko in skrčili svoje sile. Tako da, še sploh lahko rečemo, da so velika sila? Je katerakoli evropska država še velika sila? Težko, glede na padajoče zmožnosti. Res je, da za samoobrambo potrebujemo samo neko vojaško sodelovanje in minimalno jedrskega orožja, ampak evropska moč se resnično krha.

Enkrat v prihodnosti se bomo morali odločiti, ali bomo šibki in slabo oboroženi in na milost in nemilost prepuščeni ZDA, Rusiji, Kitajski, ali se bomo povezali in skupaj razvili obrambne sposobnosti ali pa se bomo razvijali vsak zase in zapravljali ogromna sredstva, pri čemer nikoli ne bomo sami zase tako močni, da bi lahko tekmovali z največjimi. Druga možnost se mi zdi še najbolj racionalna, sodelovanje in konec podvajanja sil in sredstev. In pa čim manj norih operacij po svetu, ki samo žrejo denar.

[kozmonavt]

Nov 2, 2010 10:37:00 GMT 1 jin said:

si delili edino letalonosilko

Grem takoj po Kosovela in njegove zlate stolpove.

[jin]

Vse je ekstaza, ekstaza smrti!
Zlati stolpovi zapadne Evrope,
kupole bele — (vse je ekstaza!) —
vse tone v žgočem, rdečem morju;
sonce zahaja in v njem se opaja
tisočkrat mrtvi evropski človek.
— Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —

Lepa, o lepa bo smrt Evrope;
kakor razkošna kraljica v zlatu
legla bo v krsto temnih stoletj,
tiho bo umrla, kot bi zaprla
stara kraljica zlate oči.
— Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —

A, iz oblaka večernega (zadnjega
sla, ki oznanja Evropi še luč!)
lije kri v moje trudno srce,
joj, in vode ni več v Evropi
in mi ludje pijemo kri,
kri iz večernih sladkih oblakov.
— Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —

Komaj rojén, že goriš v ognju večera,
vsa morja so rdeča, vsa morja
polna krvi, vsa jezera, in vode ni;
vode ni, da bi pral svojo krivdo,
da bi opral svoje srce ta človek,
vode ni, da pogasil bi z njo
žejo po tihi, zeleni jutranji prirodi.

In vse je večer in jutra ne bo,
dokler ne umremo, ki nosimo
krivdo umiranja, dokler ne umremo
poslednji...

Joj, v to pokrajino, še v to zeleno,
rosno zeleno pokrajino, še v to,
sonce večerno, boš zasijalo
s pekočimi žarki? Še v to?

Morje preplavlja zelene poljane,
morje večerne žgoče krvi,
in rešitve ni in ni,
dokler ne padeva jaz in ti,
dokler ne pademo jaz in vsi,
dokler ne umremo pod težo krvi.

Z zlatimi žarki sijalo bo sonce
na nas, evropske mrliče.

[kozmonavt]

Indeed.