Twilight Zone???!!!

[radovedna]

Ljudje, meni se je danes nekaj zgodilo. Ne znam si razlagati kako, a vse kar bom povedala je res. Naslov te teme je po seriji, kjer se glavnemu junaku dogajajo "spooky" zadeve.

Srečala sem znanko. Pogovarjali sva se in po določenem času poslovili. Ko sva se poslovili, je ona odkorakala v popolnoma drugo smer kot jaz, opazila sem še, da je zavila proti stopnišču (ki je imelo vsaj 15 stopnic), jaz pa sem tekla do svojega avtomobila (bil je dež, zato sem tekla), ki je bil popolnoma na drugem koncu. Prisegla bi, da je minilo manj kot 30 sekund, da sem pritekla do parkirišča. Ko sem odklepala vrata, sem slišala: "Ojla, a spet si ti?", se obrnem in vidim isto punco pri svojem avtomobilu nasproti mojega. Izdahnila sem samo, "sorry, veš, se mi zelo mudi domov, se vidiva". Ko pa sem zaprla vrata, sem se začela tresti. Ključa nisem mogla obrniti, tako me je bilo strah. Navsezadnje sem po 10 minutah vožnje zapeljala na prostor, kjer se avto lahko ustavi in ustavila, ker sem se tako tresla. Klicala sem fanta, ki je rekel, da se mi je to samo zdelo in naj se pomirim ter pripeljem domov. Pa se mi ni zdelo!

Ok, niti slučajno nočem dati kakemu pravljičarju priložnosti za onaniranje in dokazovanje svojega prav o...pa vendar, WHAT THE HELL WAS THAT? Odkorakala je po stopnicah, ki so vodile na popolnoma drugo cesto. Pa tudi, če ne bi šla dol po stopnicah, šla je v drugo smer, če bi šla v mojo smer, bi jo videla. In kar je najbolj čudno, v manj kot 30 sekundah je bila na istem mestu kot jaz! Jaz sem porabila toliko časa, da sem pritekla do avtomobila, ona pa po stopnicah (vsaj kolikor sem še videla) ni tekla - imela je namreč dežnik in se ji očitno ni mudilo - a na parkirišču je bila prej kot jaz. 100% sem da ni mogla iti naokrog, tista cesta, kamor je šla, ne vodi nazaj na parkirišče. Ali pač, drugič bom šla po tej cesti in pogledala, kam vse vodi. Pa vendar, zakaj bi šla po stopnicah do druge ceste, zelo oddaljene od parkirišča, da bi prišla na isto parkirišče, če pa je bila moja smer veliko bližje parkirišču?

Sanjalo se mi ni, budna sem bila. Prisebna sem bila. Kaj je bilo to?

Jaz grem kar malo spat...

[jakačan]

Ja, tkole pride včasih, da izgleda kot da bi "čas preskočil". Predlagam ti, da temu ne pripisuješ večjega pomena, še najbolje za pomiritev je, da kontaktiraš to znanko (če imaš telefon ali veš, kje je doma) in ji smeje poveš, kako čudno se je pripetilo to vajino "dvojno" srečanje ... Prepričan sem, da boš dobila razumljivo obrazložitev, denimo, da je najprej res šibala počasi, nato pa se je spomnila, da ima opravek v "tvoji smeri" in je pohitela tja - ti pa je nisi opazila, zato je izgledalo, kot da se je "vzela iz neba". Mogoče je tudi, da si na stopnišču opazila koga drugega, ki te je za hip spominjal na zadnjo stran tvoje znanke ... Saj vendar veš, da se čudeži ne dogajajo ...

Meni se večkrat zgodi t.i. deja vu, situacija ko imaš občutek, da se ti je identična scena že zgodila ... In točno to je tudi mogoče ... naši možgani so čudne živali in včasih brez "naše privolitve" sklepajo o rečeh, ki imajo ali pa tudi ne realno ozadje.

Vsekakor je ob situacijah, ko nam občutek sporoča nekaj drugega kot nam zapoveduje racionalni premislek, primerno zadevo odložiti za kakšen dan in potem za nazaj videti, da ni šlo za nobeno paranormalo, temveč nas je zgolj prelisičil naš občutek za čas, prostor, obraz ...

Bodi fajn,
jkč

[matiček mate]

Jaka ima prav, čudežev in paranormalnega ni. Žal jaka ni poudaril, da marsičesa še ne vemo oz. ne poznamo in zato seveda ne razumemo.
Čas je sploh en tak čuden hec, vsi ga imamo za samoumevnega in enakomerno tekočega neodvisno od vsega ostalega, vendar ti bo vsak fizik, ki da kaj nase, z veseljem razložil, da je čas vse kaj drugega kot to.

BTW, koliko pa si tekla na 100 m nazadnje

[prior]

Jakačan ima čisto prav, nič paranormalnega ni na tem, povprašaj znanko, ker če ne človeka ne vprašaš o dogodku boš zmedena.

Sam sem imel pred lastnim računalnikom zaradi rutine že kar nekajkrat deja vu scen, ko sem recmio točno določen prizor doživel že pred meseci. Samo temu ne pripisujem dosti, se pa smejem in se čudim, ko se zgodi "deja vu".

[radovedna]

Ok, imamo epilog. Sem poklicala in povprašala. Pot od mesta, kjer sva se poslovili, do mojega avtomobila je bila v resnici veliko daljša. In čas, ki ga je porabila ona za svojo pot, je znašal 4 minute in ne 30 sekund - torej je bil moj čas več kot 4 minute, glede na to, da je ona prišla do cilja prej. Šla je po stopnicah dol, čez cesto na bankomat, laufala nazaj gor in stekla v moji smeri
- takrat je pospešila korak. Videla me je in čez čas prehitela. Jaz pa je nisem opazila. Rekla mi je, da naj drugič še enkrat pretečem razdaljo, ki sem jo včeraj in pot se bo izkazala za veliko daljšo. Torej se mi je včeraj del poti (in časa) enostavno izbrisal iz spomina.

Zdaj bom lažje spala...

[matiček mate]

Oh, pokvarila si nam zabavo...

[krjavelj]

Apr 24, 2009 6:34:33 GMT 1 radovedna said:

Zdaj bom lažje spala...

Nisem glih strokovnjak za psihologijo, pa vendar. Omenila si “izbris spomina”. Meni se je to redno dogajalo, ko sem se vozil iz Stockholma v Celje. Od tam sem imel 2.463 km in to pot sem ponavadi opravil z avtom v 24 urah. Seveda je bila vožnja neskonèno dolga in med potjo sem razmišljal kaj bom moral v domovini opraviti. Prviè sem na luknje v spominu naletel, ko me je nekdo v Salzburgu vprašal, kakšno vreme je bilo v Hamburgu in se sploh nisem mogel spomniti, da sem se peljal skozi Hamburg in kako je tam bilo. Kaže, da ker sem to pot že tolikokrat prej prevozil, nisem na njej prièakoval in videl niè novega in sem raje razmišljal o neèem drugem, kar je odrinilo registracijo že znanih dogodkov. Preprièan sem, da je ta fenomen v psihologiji dobro Poznan in obdelan.

Niè strašnega !

[romero]

Izbris spomina je povsem naravna in raealn stvar, ni panike. Vendar pa zanesljivo obstajajo pojavi, ki se jih ne da kar tako razložiti, zato bi mogoče bilo zanimivo, da bi še kdo oopisal kak podoben pojav, ki ga je sam doživel. Predvsem take, ki se jih ne da racionalno razložiti.