Pogrevanje že hladne juhce

[pouletoncoq]

ojej! okop - kdo?

[set]

iz današnjega èasopisja:


Slovenske novice, 22.08.2009Sožitje na preizkušnji
Obèina Krško je v jugovzhodnem delu Slovenije. Tam, kjer se dolina reke Save razširi v prostrano Krško polje, prek katerega se na južnem obrobju lenobno vije reka Krka. Danes je Krško osrednje mesto Posavja in obèinsko središèe. Obèino sestavlja 15 krajevnih skupnosti in 157 naselij. Vseh prebivalcev je po zadnjih statistiènih podatkih okrog 25.000. Mnogi poznajo Krško žal le po njeni zloglasni nuklearki. Kljub temu pa Krško polje postaja priljubljeno posavsko središèe s številnimi znamenitostmi.
O pradavni naseljenosti prièajo arheološke najdbe v Ajdovski jami, ki segajo vse tja v kameno dobo. Zgodnja železna doba je svoje neme prièe pustila na Libni nad Krškim. Ostanki nekdanjega rimskega mesta in reènega pristanišèa Neviodunuma pa so še vedno vidni pri Drnovem. Srednji vek je postavil gradove in številni so še danes dobro ohranjeni, znamenite mostove, cerkve v mestu Krško, Brestanici, Leskovcu in drugod. V slikoviti pokrajini med Gorjanci in Bohorjem se sedanjost prepleta in dopolnjuje z dedišèino davno minulih stoletij. To je svet v malem, ki mu je vsem dogodkom navkljub uspelo obdržati nekdanjo pristnost. Èe pa nas izletniška žilica le premami za enodnevni potep po tamkajšnjih krajih in gozdnatih grièih, tudi zasajenih s trto, moramo zaviti še v eno od 15 krajevnih skupnosti Podboèje. Èe boste zagledali v enem od vaških trgov na visokem podstavku nenavaden spomenik – pol konj, pol lev – vedite, da ste na pravi poti. Kmalu vas pozdravijo prvi mostovi in mostièki, ki dajejo kraju posebno privlaènost.

Skrivnostni mostovi

Od kod ti mostovi? Težko je reèi, kdaj so bili sploh na ozemlju današnje Slovenije zgrajeni prvi. Najverjetneje je, da so jih prvi gradili prav mostišèarji. Zadnji jih niso uporabljali za preèkanje rek ali potokov, ampak so jih naredili kot povezovalne med kolišèi in kopnim ali pa kar med kolišèi samimi. Rimljani niso bili znani samo kot dobri graditelji cest, temveè tudi kot odlièni graditelji mostov. Prav v tem obdobju je mostogradnja doživela najveèji razcvet. Rimljani so do popolnosti razvili kamnite in lonèene konstrukcije, ki so se praviloma v obliki polkroga vzpenjale nad vodnimi ovirami in dosegale razpone do 35 metrov. Èeprav so že poznali neko vrsto cementa, ga pri tem niso uporabljali. Eden teh mostov je poleg naravnih tudi v krajih Krškega polja.

Nad Podboèjem je zaselek Planina. Obmejna gruèasta vas na Gorjancih leži na poboèju južno pod gozdnato Planinsko goro (884 metrov), po kateri zdaj teèe državna meja s sosednjo Hrvaško. Prebivalci se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom, živinorejo, vinogradništvom, dobršen del zaslužka pa jim prinaša prodaja lesa. V zadnjem obdobju je zaživel tudi turizem. V zaselku, ki je tudi ena od najvišjih ležeèih vasi na Gorjancih, je po statistiènih podatkih iz leta 1991 živelo in delalo okrog 33 prebivalcev.

Ustaški zloèin

Èeprav je od druge svetovne vojne minilo že 64 let, bo vašèanom še dolgo ostal v spominu tragièni dogodek, ki se je pripetil 14. in 15. septembra 1942. O njem se je tudi pozneje bolj malo govorilo, vzrokov za to je kar nekaj. Niso ga zakrivili ne partizani ne domobranci, ampak ustaši, ki so na slovenskih tleh zagrešili številne zloèine, vseh pa še do danes niso pojasnili. V monografiji Zloèini okupatorjevih sodelavcev avtorja Silva Grgièa o terorju ustašev na slovenskih tleh piše: »Zloèinov ustašev nad ujetimi slovenskimi partizani ne morem upoštevati, èeprav so na obmoèju zdajšnjih obmejnih slovenskih obèin s sosednjo Hrvaško zagrešili številne umore. Med njihovimi žrtvami je bilo manj partizanov, saj so pobili veè aktivistov OF in njihovih simpatizerjev ter drugih prebivalcev Slovenije, mnoge med njimi v taborišèih (Jasenovac in Nova Gradiška), kar velja za izgnance z obmoèja NDH (Neodvisne države Hrvatske). Da bi se izognili morebitnim poznejšim trenjem med obema državama, so se oboji raje izognili razglabljanju o teh dogodkih, svoje so prispevali tudi posamièni mediji. Vzroki, da se je ustaška svojat 14. in 15. septembra spravila na niè hudega sluteèe vašèane, najbrž ne bodo nikoli pojasnjeni. Za lažje razumevanje dogodka pa je treba zapisati: Vsi prebivalci Planine so se že v zaèetku leta 1941 odloèili za sodelovanje in pomoè aktivistom OF. Organizirana je bila vaška zašèita, izvoljeni so bili odbori OF, tudi precej prostovoljcev jo šlo v partizane. Vašèani so ponudili pomoè partizanski vojski, ki so jo sestavljali hrvaški in slovenski partizani. Junija in julija 1942 so enote NOV razbile in unièile ustaške postojanke v Stojdragi, Novem Selu, Gorenji vasi in Kalju. Tako je bilo vse žumberško obmoèje od Sombora do Krašièev osvobojeno.«

Pobili veèino moških, vas požgali do tal

Prav v tem obdobju pa je v sosednjih hrvaških vaseh prišlo do politiène prerazvrstitve prebivalstva. Eni so se prikljuèili ustašem, veèina pa k partizanom. Ustaški propagandi, pri kateri je imel v tem predelu Žumberka svoje posebne zasluge dr. Janko Šimrak, duhovnik iz Zagreba, je uspelo pridobiti dobršen del vašèanov iz Novega Sela. Tako so se nekdaj dobri prijatelji Planincev spremenili v smrtne sovražnike. Morda je prav razbitje ustaških postojank vplivalo na dogodek, ki ga je podrobneje pred dvema letoma opisala ena od priè, Terezija Kodriè:

»Spominjam se prvih partizanov, ki so julija 1941 prišli v našo vas. Bili so to slovenski in hrvaški partizani in od takrat so prihajali vse pogosteje. Leto pozneje so bili pri nas skoraj vsak dan. Nekega dne v septembru so nenadoma prihrumela letala. Ustrašili smo se in iz hiš smo znosili vse, kar se je dalo, saj smo se bali bombardiranja, vendar se to ni zgodilo. V vas pa so kmalu prišli tudi prvi ustaši. Naše starše so do potankosti pregledali in jim ukazali, da morajo znositi vse nazaj pod streho, iskali pa so tudi podatke o partizanih, vendar niso našli nobenih sledi. Štirinajstega septembra 1942 popoldne je prišlo v vas veliko ustaške vojske. Nas otroke, ženske in moške so zbrali sredi vasi. Poveljnik ustašev Pavle Herakoviè, doma iz Novega Sela na Hrvaškem, se je postavil sredi vasi med ljudi. V rokah je držal okrvavljen bajonet in z njim grozil naokrog. Tedaj je komaj devetletni deèek stekel k svojemu oèetu, vendar ga je ustaš brcnil tako, da se je zvalil po bregu navzdol. Zavladali so tišina, obup in strah – in ne brez razloga.

Nato so odbrali 25 mož in mladih fantov, jih odpeljali na bližnjo, zdaj Novoselsko goro v tamkajšnji gozd. V skriti dolinici so ustaški simpatizerji s hrvaške strani skopali veliko jamo, v katero so nagnali talce s Planine. Ukazali so jim, naj se sleèejo, in potem so jih preprosto postrelili. Vendar jim to še ni bilo dovolj. Vsakega ustreljenega so z noži iznakazili v strahu, da ne bi kateri preživel. Potem so jih zagrebli. Otroke in ženske so tistega dne pustili pri miru, toda drugega dne se je zgodba ponovila. Vnoviè so jih nagnali na kup sredi vasi, med njimi je bilo še preostalih devet moških, ki so bili prejšnjega dne zdoma. Te so spet izloèili, odgnali v dolinico, jih postrelili ter prebodli z bajoneti. Med njimi pa je bil neki starèek nizke postave, ki ga je krogla le oplazila. Potuhnil se je, vendar ga je eden od ustašev opazil. Oèitno je bil bolj èloveški od drugih, pustil ga je pri življenju in ga nagnal v bližnji gozd.«

Otroke in ženske so nato odpeljali k vaškemu vodnjaku zunaj vasi. Iz doline niso videli, kaj se dogaja doma. Toda valeèi se dim ni obetal niè dobrega. Ko so skupino vašèanov gnali proti vodnjaku, je preostala ustaška svojat vas Planino požgala do tal. Preživeli otroci in njihove mame so ostali brez vsega. Ukazali so jim, naj gredo, kamor hoèejo, samo v vas ne, da se ne bodo opekli. Nemo so zrli v goreèe hiše, ženske so krièale, otroci jokali, matere so k sebi stiskale komaj rojene potomce. Ostali so brez vsega, brez hrane, oblek, odej, skratka, ostalo jim je le golo življenje. Ko se je zmraèilo, niso vedeli, ne kod ne kam, stiskali so se skupaj kot prestrašene živali. Matere so malèke odpeljale k sorodnikom, vendar tam niso mogli ostati dolgo, saj so bile tudi tam velike družine.

Naslednje jutro so se podali v pogorelo vas in morišèe. Tam so še vedno v krvi ležali njihovi oèetje, možje in bratje, ki so jih pobili naslednjega dne. S pomoèjo sorodnikov so trupla brez krst natovorili na vozove, jih odpeljali na pokopališèe v Podboèje (tedaj Sveti Križ) in jih tam pokopali. Talce, pobite v gozdu 14. septembra, so izkopali šele 10. decembra. Medtem so trupla že toliko razpadla, da so jih komaj prepoznali, identificirali pa so jih po ostankih suhih oblaèil. Iznakažena in razpadajoèa trupla so zložili v nekakšne zaboje, komaj podobne krstam, in jih kot preostale pokopali na pokopališèu. Veèina vašèanov se je nato preselila v Brezovico ali drugam k sorodnikom, nekateri v zidanice. Življenje je bilo strašno. Edina hrana je bil krompir in tako so se prebili skozi zimo. Tako so se preživljali vse do leta 1948, ko se jih je usmilila tedanja država in jim ponudila pomoè, tako da so si lahko vnoviè zgradili domove.

Anica Božiè, zdaj že upokojena razredna uèiteljica, ogorèena zaradi številnih sprenevedanj, je bila stara mesec dni, ko so ji ustaši ubili oèeta. »V družini nas je bilo osem otrok in ostali smo brez vsega. Razpršeni smo bili pri bratih in drugih sorodnikih. Tudi Hrvat iz sosednjega Budinjaka nam je ponudil zidanico, v kateri je bil prostor za zaèasno bivanje. Tako smo živeli nekako do leta 1947, ko so nas preselili v Apaško dolino. Tam se nas je našlo kar nekaj družin iz Primorske, Bele krajine, izgnanci in drugi, ki so jim požgali domaèijo. Vselili smo se v hiše, ki so jih po koncu vojne zapustili nemško govoreèi Avstrijci. Konèno smo se leta 1952 zaèeli vraèati v svoje kraje in zaèeti graditi nove domove.«

Temu dogodku – letos bo 12. septembra na Planini – posebno vrednost daje dejstvo, da na ta sreèanja prihajajo tudi ljudje iz Hrvaške, ki so tragedijo z vašèani s Planine obèutili tudi kot lastno, saj so imeli skupno usodo, skupaj so se borili za svoje dostojanstvo. To pa je trajnejše in moènejše, kot so meje med državami. Vera o prijateljstvu in sožitju je lahko moènejša in trdnejša kot most iz rimskega obdobja. Je lahko most medsebojnega povezovanja in sožitja, ki ga danes potrebujemo bolj kot kdaj prej.

Jože Èurin


vir:http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Slovenske+novice

[radovedna]

Bom kar jaz povedala kdo...fanatik tipa Božidar, ki serje po RTVSLO in še nekaterih drugih...mislim, da prihajata celo iz istega konca SLO. Zaradi svojih nebuloz je, kolikor vem, lani skoraj tožbo fasal.

[kozmonavt]

Aug 22, 2009 11:56:16 GMT 1 pouletoncoq said:

ojej! okop - kdo?

googlaj (oziroma raje ne)

[set]

sm pogooglala in me ma, da bi se logirala in mal provocirala
obožujem idiote tipa božjidar.

[pouletoncoq]

www.rtvslo.si/slovenija/v-okolici-londona-masa-za-slovenske-zrtve-povojnih-pobojev/242719

[kozmonavt]

Kaj, samo 12000? Kaj se je pa zgodilo z 200000 ženskami, otroci in največjimi slovenskimi pesniki, ki so umrli junaško, mučeniško smrt z biblijo na prsih. Da ne omenim vseh 30 milijard ubitih med kasnejšim velikim epskim katoliškim eksodusom na južno hemisfero, polno upanja in govejih zrezkov. Sam vsemogočni bog jim je odmaknil vodo. Ali pa vsaj dobil nekakšen popust za ladijski prevoz.

Saj ne, mrtvi zaslužijo vse potrebne časti. Zdaj jih pa hitro razkosajmo v relikvije in postavimo v vitrine.

[cr]

Jaz sem pa opazil, da določeni krogi, ki na veliko ppudarjajo pieteto itd. objokujejo samo pobite kolaborante. Nisem še videl, dfa RKC imela mašo za padle partizane, ali pa se morda motim?

Toliko samo, da ne bo sprenevedanja na kateri strani je RKC, pa čeprav se Stres poskuša distancirati od tega, da bi RKC bila pripadnik poražene strani v 2. svetovni vojni...

[jin]

blog.ognjisce.si/joze/2010/10/30/spet-mrtvi

Eno in isto

[kozmonavt]

Oct 31, 2010 18:34:45 GMT 1 jin said:

blog.ognjisce.si/joze/2010/10/30/spet-mrtvi

Eno in isto

Heheh. Upam, da bomo sčasoma odkrili mitološko ultimativno največje grobišče: jarek s površino celotne Slovenije, v katerem ležijo posmrtni ostanki vsaj desetkratnega števila vseh Slovencev od antike dalje, vsi do zadnjega pa žrtve komunizma.

[cr]

Oct 31, 2010 18:34:45 GMT 1 jin said:

blog.ognjisce.si/joze/2010/10/30/spet-mrtvi

Eno in isto

A, Jože.

Njegove bizarne argumentacije in nenavadna sklepanja skupaj z nenehnim moraliziranjem so naravnost fantastične, še eden od strokovnjakov za "taužend rože", ki se spozna na politiko, zgodovino, literaturo (bil je npr. ogorčen, ker je Vojnović dobil nagrado za tisti roman in seveda je bil prisiljen svoje subjektivno mnenje deliti z vesoljno Slovenijo).

[jin]

Nekako dvomim, da je kaj veliko pisal o pedofiliji ali se kdaj dotaknil kakšnih krščanskih grehov. Ali se motim?

[kozmonavt]

Pisal je o kostanju, kolesarjenju in o tem, da vsa velika zahodna umetniška dela krščanska.

[jin]

Umetnosti pa izven zahodnega sveta itak ni, verjetno še trdi?

Drugače pa, gre za primer zlorabe mrtvih za trenutne koristi. Poskus prikazati nasprotnike kot necivilizirane, češ, že Antigona je vedela kaj je prav, oni pa ne. Whatever. Sicer mi počasi gre na živce vsako takšno kopanje kosti, tudi na drugi strani. Stvari niso tako preproste:

jinovsvet.com/blog/index.php/2010/11/01/hocete-iskati-kosti-res-hocete-iskati-kosti/

Lahko bi že enkrat nehali z zlorabo zgodovine. Imamo dovolj stvari, o katerih se lahko kregamo tu in zdaj, ne da povsod iz omar padajo kosti. Mene bi mnogo bolj kot njegovo mnenje o povojnih pobojih zanimalo, kaj si Bartolj misli o pedofiliji v RKC, o kakšni reformi, po kateri bi se lahko duhovniki poročali, glede da za celibat ni nobene podlage in tako dalje. O tem naj malo piše. Če pa je tako ozkogled in zagrizen, da napada samo nasprotnike, potem naj ostane pri homoseksualcih, novem družinskem zakoniku in tako dalje. Saj ni treba, da 65 let po koncu vojne še vedno poslušamo eno in isto najedanje. V komentar pod svoj blog je celo zapisal 'Dokler ne bomo izkopali zadnjih kosti in jih dostojno pokopali, se nam bodo mrtvi vedno znova vračali in terjali pravico do groba!' pri tem pa jih sam nenehno izkopava.

Res, te hladne župe ni treba pogrevati.

[kozmonavt]

Fantazma, vse skupaj. Vsaj v zvezi z arhitekturo je utihnil, a verjetno je preveč upati, da za vedno. Mislim, samo poglej tole: blog.ognjisce.si/joze/2010/06/18/prenove#feedbacks

Tule sem mu prvič komentiral in takoj sem bil označen za požigalskega komunista. Groovy. Kasneje je začel kar naprej poudarjati, da vidi moj nevidni email, kot pravi intelektualec z argumenti pač. Kockasta kupola.

Naprej v preteklost.

[cr]

No, poleg literature in zgodovine, se očitno spozna tudi na arhitekturo.

[cr]

Nov 1, 2010 18:46:18 GMT 1 jin said:

Umetnosti pa izven zahodnega sveta itak ni, verjetno še trdi?

Drugače pa, gre za primer zlorabe mrtvih za trenutne koristi. Poskus prikazati nasprotnike kot necivilizirane, češ, že Antigona je vedela kaj je prav, oni pa ne. Whatever. Sicer mi počasi gre na živce vsako takšno kopanje kosti, tudi na drugi strani. Stvari niso tako preproste:

jinovsvet.com/blog/index.php/2010/11/01/hocete-iskati-kosti-res-hocete-iskati-kosti/

Lahko bi že enkrat nehali z zlorabo zgodovine. Imamo dovolj stvari, o katerih se lahko kregamo tu in zdaj, ne da povsod iz omar padajo kosti. Mene bi mnogo bolj kot njegovo mnenje o povojnih pobojih zanimalo, kaj si Bartolj misli o pedofiliji v RKC, o kakšni reformi, po kateri bi se lahko duhovniki poročali, glede da za celibat ni nobene podlage in tako dalje. O tem naj malo piše. Če pa je tako ozkogled in zagrizen, da napada samo nasprotnike, potem naj ostane pri homoseksualcih, novem družinskem zakoniku in tako dalje. Saj ni treba, da 65 let po koncu vojne še vedno poslušamo eno in isto najedanje. V komentar pod svoj blog je celo zapisal 'Dokler ne bomo izkopali zadnjih kosti in jih dostojno pokopali, se nam bodo mrtvi vedno znova vračali in terjali pravico do groba!' pri tem pa jih sam nenehno izkopava.

Res, te hladne župe ni treba pogrevati.

Jin, povsem se strinjam s tvojo oceno v blogu, da piscem kot je Jože Bartolj zelo verjetno ne gre zgolj za pokop mrtvih ampak predvsem za rehabilitacijo se ve česa, kot tudi za očiščenje greha z njihove RKC (pa čeprav so grehi v glavnem omejeni na takratno ljubljansko škofijo).
Tule gre dejansko za gnusno zlorabo pobitih tako kolaborantov kot tudi tistih, ki so bili povsem nedolžni, za točno določen cilj.

Sicer se J.B. pojavlja kot pisec v večih revijah. Piše o vsem mogočem, najbolj pa je aktiven na blogu in na portalu Casnik.si. Sodbo o "kvaliteti" njegovega pisanja pa si naj ustvari vsak sam.

[jin]

Casnik.si? Sem že opazil, nisem pa videl, da tudi on tam piše. Kdo sploh stoji za tem? Kakšno nadaljevanje brezplačnikov s strani SDS ali kaj podobnega? No, mogoče pa je tudi res že čas, da se tudi pri nas splet tako razvije kot v ZDA, kjer je na voljo vsega vraga.

Sprašujem se, tako na slepo, ali mogoče čez čas vse te armade komentatorjev, ki smetijo pod časopisnimi članki, ne bodo našle pot v poplavo blogov in novičarskih strani, ki bodo nastale v želji zavzeti čim večji del slovenskega spletnega medijskega prostranstva. Poceni je, doseg bo vedno večji...

[cr]

Nov 2, 2010 10:41:29 GMT 1 jin said:

Casnik.si? Sem že opazil, nisem pa videl, da tudi on tam piše. Kdo sploh stoji za tem? Kakšno nadaljevanje brezplačnikov s strani SDS ali kaj podobnega? No, mogoče pa je tudi res že čas, da se tudi pri nas splet tako razvije kot v ZDA, kjer je na voljo vsega vraga.

Sprašujem se, tako na slepo, ali mogoče čez čas vse te armade komentatorjev, ki smetijo pod časopisnimi članki, ne bodo našle pot v poplavo blogov in novičarskih strani, ki bodo nastale v želji zavzeti čim večji del slovenskega spletnega medijskega prostranstva. Poceni je, doseg bo vedno večji...

Tam piše en kup avtorjev povsem jasne privincience, večinoma se pa da že vnaprej napovedati kaj bodo o kateri temi napisali (z izjemo enega, ki se trudi dajati vsaj vtis neke nepristranske analize). Kolikor sem uspel pregledati portal, se vse vrti okrog takoimenovanih povojnih pobojev, rehabilitacije kolaboracije, tu in tam pa se pojavi še kakšna protivladna analiza. Ne da je s tem kaj narobe vendar kot sem rekel: čemu brati portal, kjer vnaprej vem kaj in kako bo pisalo?

[pixie]

cr, zakaj že ti poslušaš radio O?
;D